Če se ukvarjate s podjetništvom ali pa morda razmišljate o tem, da bi se podali na podjetniško pot, ste se morda že srečali z izrazom »revizija«. Velikokrat je govora o tem, kako je izvajanje revizije nujno potrebno za podjetja, a dejstvo je, da večina podjetij, ki so šele na začetku svojega poslovanja, ne ve točno, kako revizija poteka, kakšne vrste revizij poznamo in navsezadnje, na kakšen način jim lahko pomaga pri zmanjšanju tveganj ali izboljšanju učinkovitosti.

Kaj torej je revizija?

Preprosto povedano, revizija je preventivno izvajanje nadzora za zagotavljanje optimalnega delovanja podjetja. Ravno zaradi tega moramo ta nadzor dojemati kot doprinos podjetju in ne kot morebitno grožnjo zaposlenim ali podjetju samemu.

Dober revizor lahko vašemu podjetju pomaga pri usklajevanju dobrih zakonodajnih praks in sodstva, s tem pa bo pripomogel k pravilnemu pravno-formalnemu delovanju podjetja.

Pri izvajanju notranje revizije se nadzoruje predvsem učinkovitost podjetja. Pri tem revizor preveri:

• uspešnost poslovanja
• morebitno izvajanje postopkov, ki bi lahko zagotovili opravljene operativne in strateške cilje
• uspešnost vodenja
• uspešnost upravljanja s podjetjem

S pomočjo izsledkov notranje revizije se tako podjetja opremijo z aktualnimi znanji, ki jim pomagajo pri večanju njihove konkurenčnosti. Notranji revizor vam bo s svojimi znanji ustrezno svetoval na področju financ, proizvodnje, inženiringa, IKT …

Običajno se za revizijo odločajo podjetja na lastno željo ali pa na zahtevo družbenikov, dobaviteljev in bank, ki bi radi pridobili neodvisno mnenje o računovodskih izkazih podjetja. Na ta način zmanjšujejo tveganje za prevare ali pa preprečujejo morebitne napake v izkazih.

Revizija in revidiranje

Čeprav ju pogosto označujemo pod enakim pomenom, med izrazoma obstaja razlika.

Revizija:

• Posamezen posel, katerega namen je ugotoviti in potrditi točnost in skladnost informacij, ki jih predmet nadzora vsebuje

Revidiranje:

• Cel postopek, kjer revizorji zberejo in ovrednotijo dokaze o določenih izkazih, ki so zbrani v računovodskih evidencah ali drugih predmetih nadzora

Kaj je cilj revizije?

Cilj tovrstnega izvajanja nadzora je v tem, da pridemo do dejanskih, verodostojnih podatkov o poslovnih rezultatih podjetja. Ti podatki temeljijo na slovenskih računovodskih standardih, zakonodaji in temeljnih revizijskih načelih. Postopek tako potrdi, ali se na ugotovljene informacije lahko povsem zanesemo in ali so podatki o poslovnih rezultatih podjetja verodostojni. Tako se s tem okrepi stopnja zaupanja uporabnikov v vse zbrane dokaze.

Revizor torej na koncu poda zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnih napačnih navedb.

Z izvajanjem revizije se lahko izognete pojavu prevar v svojem podjetju

Žal so prevare znotraj podjetij (še posebej večjih) v tem času nekaj, čemur se težko izognemo. Statistika kaže, da se sicer kar 43 % prevar znotraj podjetij odkrije popolnoma naključno. Revizija pa je postopek, ki je zaslužen za odkritje 15 % prevar znotraj podjetij.

Ravno zaradi tega je ključno, da se celotno podjetje zaveda pomembnosti, ki jo ima notranji revizor.

Revizor je neodvisni strokovnjak

Revizorji se vse bolj trudijo prikazati svoje poslanstvo kot neko zaščito vrednosti podjetja. V večjih podjetjih velikokrat prihaja do odstopanj med realnimi in nerealnimi informacijami, ravno revizor pa lahko predvsem lastnikom podjetij pomaga pri uvidu v »nefiltrirane« informacije ter realno stanje.

Pomembno dejstvo je, da so revizorji neodvisni strokovnjaki, ki s podjetjem, ki ga revidirajo, nimajo nobene povezave. Nadzira jih tudi Agencija za javni nadzor in tako zagotavlja popolno neodvisnost, posledično pa točnost ter poštenost revidiranih podatkov.

Revizor na koncu pripravi tudi poročilo oziroma mnenje, v katerem so navedene vse ugotovitve revidiranja in vsi predlogi za izboljšanje poslovanja, odpravljanje pomanjkljivosti ter nepravilnosti na finančno-računovodskem področju.

Za katere organizacije je revizijski postopek zakonsko obvezen?

Družbe, ki morajo v posameznem letu revidirati svoje računovodske izkaze, so

• srednje in velike organizacije (v dveh zaporednih poslovnih letih presegajo povprečno število zaposlenih – 50 ali pa njihovi prihodki od prodaje presegajo 8 milijonov evrov)

Kako poteka postopek revizije?

Postopek revizijskega nadzora je sestavljen iz več korakov.

Najprej revizor spoznava poslovanje in značilnosti panoge naročnika (preuči se poslovno in tržno okolje). Nato pripravi strategijo in opredeli cilje revidiranja, potem pa prične z revizijskimi postopki za zbiranje in analizo zadovoljivih dokaznih gradiv.

Na koncu revizor izda poročilo z mnenjem in predlogi za izboljšave.

Obstaja več vrst revizij

Revizije se med seboj razlikujejo glede na:

• namen
• način dela
• zakonske podlage
• predmete revidiranja

Tako ločimo:

• revizijo računovodskih izkazov
• notranjo revizijo
• zunanjo revizijo
• ostale vrste revizij (izredna, ustanovitvena, ob statusnih spremembah podjetja, revizija poslovanja, stvarnih vložkov, obveznosti, …)

Notranja revizija ugotavlja stabilnost delovanja poslovnega sistema

Običajno se uporabniki znotraj gospodarskih družb, ki želijo obvladovati finančna in poslovna tveganja, odločajo za notranjo revizijo. Pri tem jim je cilj optimizacija poslovnih procesov ter učinkovitejše doseganje strateških in operativnih ciljev podjetja.

Pri notranji reviziji bo revizor preiskal in ovrednotil ureditve računovodenja ter notranjega nadzora. Pri tem ne gre toliko za mnenje o pravilnosti računovodskih izkazov, ampak bolj za ugotavljanje stabilnosti delovanja poslovnega sistema.

Notranji nadzor tako lahko pomeni:

• finančno revizijo
• revizijo skladnosti s predpisi
• operativno revizijo

Tovrsten nadzor obravnava ključna tveganja pri različnih procesih ter odkriva in preprečuje pomanjkljivosti v notranjem kontroliranju. Na ta način daje zagotovila in svetovalne storitve glede uspešnosti poslovanja na posameznem področju.

Za konec pa še zanimiv podatek – podjetja, ki se poslužujejo redne revizije, na trgu dosegajo za 10 % višje cene od tistih, ki se jih ne. Zagotovo zgovoren podatek, ki pričuje o ogromnem doprinosu, ki ga lahko ima revizijski nadzor k uspešni podjetniški zgodbi.