V naši državi je zdravstveno zavarovanje razdeljeno na dva dela: obvezno ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezno v večini primerov krije okoli 70% stroškov, ki nastanejo pri zdravljenju. S kombinacijo obeh pa si lahko pri obisku zdravnika zagotovimo, da ne bomo plačali nobenih dodatnih stroškov in se tako izognemo tistim ostalim 30%, ki bi jih sicer plačali mi sami.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si lahko pridobi vsak, ki že ima urejeno obvezno zavarovanje. Plačevanje dopolnilnega zavarovanja se lahko opravi vsak mesec, četrtleta, polleta ali pa letno. Tistim, ki so še v šoli se s tem ni potrebno nekaj posebno ubadati. Toda takoj, ko se status dijaka ali študenta izgubi, se zaposlimo ali na koncu šolskega leta dopolnimo 26 let, postanemo zavezanci za doplačila. Če si takoj ne uredimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, lahko v primeru obiska zdravnika pričakujemo stroške.

Vedite, da zakon določa, da če se ne zavarujete, bo premija rastla za 3% vsako leto, ko ostanete nezavarovani. V primeru, da ne mislite zbirati tistih 3% plusa vsako leto, lahko pričakujete, da vas bi premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje stala približno 35€ na mesec. Ko postanete zavezanec za doplačila imate en mesec časa da uredite vaše dopolnilno zavarovanje. V primeru, da vam to ne uspe, potem vam bo zavarovanje začelo veljati šele po treh mesecih. To je kar dobra pobuda, da si dopolnilno zdravstveno zavarovanje čim prej uredite, ker boste v nasprotnem primeru morali 3 mesece sami plačevati stroške kakršnega koli zdravljenja.

Očitno je, da te država kar močno dreza v rebra in ti govori: “Daj uredi si zavarovanje, če ne bo jok in stok”, kar pa ni nujno slabo. V času brez resnih poškodb se nam mogoče dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne ljubi plačevati. Mnenje o tem se pa lahko ob poškodbi hitro spremeni, saj smo takrat veseli, da je parkirnina za parkiranje zraven bolnišnice naš edini strošek.